Toplotna črpalka je energetsko učinkovit, okolju prijazen ter zdravju neškodljiv način ogrevanja in hlajenja. Z njo pozimi prostore grejemo, poleti jih lahko hladimo, vse dni v letu pa imamo toplo vodo. Najnovejše meritve so pokazale, da toplotna črpalka porabi med 30% in 50% manj primarne energije kot plinski ali oljni kotli. Poleg tega ne potrebujete kurilnice, dodatnega prostora za rezervoar (npr. za UNP), niti ne plinskega priključka ali dimnika. Imate pa možnost do delnega subvencioniranja s strani države.
V nadaljevanju si lahko preberete:
- Poudba storitev s področja toplotnih črpalk
- Delovanje toplotne črpalke
- Vrste toplotnih črpalk
- Prednosti toplotne črpalke
Ponudba storitev s področja toplotnih črpalk
Nudimo vam kompleten program toplotnih črpalk proizvajalca Viessmann, ki ima optimalno usklajene komponente sistemske tehnike, katere se medsebojno odlično dopolnjujejo. Tako dobite z usklajenim sistemom optimalen izkoristek in visoko zanesljivost obratovanja. Podrobnosti o toplotnih črpalkah Vitocal (200-G, 300-G, 222-G, 242-G, 300, 350, 350-A), Vitocell 100-E in NC- BOX si lahko ogledate na www.viessmann.si.
V našem podjetju vam pri postavitvi sistema s toplotno črpalko najprej svetujemo, pri izbiri vira ogrevanja. Ker takšni sistemi niso enostavni in zahtevajo kar nekaj izkušenj na tem področju, vam bomo pripravili celoten projekt za izvedbo. Pripravili vam bomo ponudbo opreme, jo dobavili, ter poskrbeli za izvedbo montaže in priklopa opreme.
Delovanje toplotne črpalke
Toplotna črpalka deluje na podoben način kot hladilnik, ki ohlaja notranjost, medtem pa toplota iz živil prehaja v okolico. Tako se toplota, ki bi sicer prešla v okolico, koristno uporabi za ogrevanje prostorov ali sanitarne vode, samostojno ali v kombinaciji z ostalimi sistemi. Pridobljena toplota je rezultat termodinamičnega procesa (slika 1) in ne izgorevanja goriva kot pri klasičnih ogrevalnih sistemih.
Slika 1- termodinamični proces
Vrste toplotnih črpalk
Najpogostejši viri toplote so:
- zunanji zrak,
- odpadni zrak prezračevalnih sistemov,
- površinske vode,
- podtalnica,
- zemlja
- ter energetske vrtine.
V osnovi ločimo tri osnovne vrste toplotnih črpalk glede na okolje/medij, ki ga hladimo in prostor/medij, ki ga ogrevamo. To so sistemi:
- zrak/zrak,
- zrak/voda,
- voda/voda in
- zemlja/voda.
Pri označevanju tipa je na prvem mestu medij, ki ga hladimo, na drugem pa medij, ki ga grejemo.
Toplotna črpalka zrak/zrak
Toplotne črpalke zrak/zrak so pravzaprav vse vrste klima naprav, ki ohlajajo in vzdržujejo temperaturo v določenem prostoru ter toploto predajajo v sosednji prostor ali okolico. Izkoriščanje toplote zunanjega zraka je še posebej primerno pri ogrevanju prostorov z električno energijo. Za nekatere prostore, kot sta denimo klet in podstrešje, lahko koristimo tudi toploto notranjega zraka. V objektih, ki imajo obvezno prezračevanje preko zračnih kanalov, pa je najbolj primerno izkoriščanje toplote prezračevalnih sistemov. Takšno ogrevanje je občutno varčnejše, saj je sicer tu poraba energije za ogrevanje svežega zraka le do okoli 45% skupne letne rabe za ogrevanje. Tako pa se odpadno toploto uporabi za ogrevanje vstopnega svežega zraka, ogrevanje objekta ali za ogrevanje sanitarne vode.
Toplotna črpalka zrak/voda
Toplotna črpalka zrak/voda se uporablja za ogrevanje sanitarne vode in je navadno nameščena na grelnik vode. Z ogrevalno močjo od 2 do 3 kW segreje do 1400 litrov vode na dan. Ker vodo segreva do 55°C, je toplotna izguba v hranilniku vode in na ceveh manjša, prav tako tudi je manjše nalaganje vodnega kamna na ogrevalne površine. Njena glavna prednost pa je, da ima trikrat manjšo porabo električne energije kot klasični električni grelec.
Toplotna črpalka voda/voda
Varčno in okolju prijazno je ogrevanje voda/voda s toploto površinskih voda. Jezera, reke in morje absorbirajo solarno energijo in lahko delujejo kot naravni hranilniki. Toploto lahko pridobivamo preko kolektorja, ki ga namestimo na dno vodnega zajetja, jezera ali druge vodne površine, njegovo dolžino pa prilagodimo energetskim potrebam objekta. Nestrupeno sredstvo z obtočno črpalko vodimo od kolektorja, v katerem se za nekaj stopinj ogreje, do toplotne črpalke, ki toploto odvzame. Sistem je zanesljiv in obratuje tudi, kadar se temperatura vode približuje ničli. Res pa je vgradnja tovrstnih toplotnih črpalk zaradi dostopa oziroma odročnosti do vira toplote nekoliko omejena.
Podobno lahko ogrevamo s toploto podtalnice, kjer s pomočjo potopne črpalke talno vodo vodimo skozi uparjalnik. Tu se voda hladi oziroma ji uparjalnik odvzame toploto, ki preide na delovno snov oziroma hladilno sredstvo. Za tak sistem je treba ob zgradbi izvrtati v zemljo dve vrtini, eno za črpanje in drugo za vračanje podtalnice. V vrtino potisnemo cev, v katero vgradimo potopno črpalko, ki jo povežemo s toplotno črpalko. Talna voda mora imeti pretok vsaj 2 m³/h in minimalno +3°C, ponavadi pa se temperatura giblje med 8 in 12°C.
Toplotna črpalka zemlja/voda
Zanesljiv in trajni vir energije je tudi toplota v zemlji. V poletnem času, predvsem ob sončnih dneh, se vrhnja plast zemlje hitro ogreje. Toplota se uskladišči v zemlji, in čeprav se, ko se ohladi, ta porazgubi, se v globljih plasteh še vedno obdrži. To toploto lahko izvrstno izkorišča toplotna črpalka. Položitev kolektorja je prilagojena tako, da je delovanje sistema uravnovešeno preko celega leta, obenem pa intenzivnost izkoriščanja zemeljske toplote ne vpliva na floro.
Izbira toplotne črpalke
Odločitev za določen tip toplotne črpalke je odvisna od energetskih potreb objekta, razpoložljivega vira toplote ter od odločitve, kolikšen odstotek letnih energetskih potreb objekta naj bi pokrila toplotna črpalka. Pri tem nam je v veliko pomoč grelno število, ki označuje razmerje med pridobljeno toplotno energijo in vloženim delom. Njegova vrednost je odvisna od vrste toplotne črpalke, vira okoliške toplote, njegove temperature, in od temperature medija, s katerim ogrevamo objekt. V povprečju znaša 3 ali 4, lahko tudi več. Višjo temperaturo, kot jo ima vir toplote, in nižjo, kot jo ima ogrevalni medij, večje je grelno število.
Pri sistemu s toplotno črpalko, ki ne pokrije vseh energetskih potreb objekta, je treba zagotoviti dodatno ogrevanje, ki naj se vklopi samodejno, ko toplotna črpalka ne zmore več vzdrževati zahtevane temperature. Toplotna črpalka in dodatni vir tako delujeta istočasno. Ko je nastavljena temperatura dosežena, se dodatni vir izklopi in toplotna črpalka nadaljuje ogrevanje sama.
Prednosti toplotne črpalke
Sistemi s toplotnimi črpalkami omogočajo energetsko, ekološko in investicijsko ugodno ogrevanje in hlajenje objektov. Za delovanje sistema je potrebno zgolj 25% pogonske energije, zato lahko toplotna črpalka za le ⅓ stroškov ogreva eno ali več družinsko hišo vseh 24 ur na dan. Potrebuje le zadostno količino toplote in ustrezen temperaturni nivo grelnega medija. Imate možnost do delnega subvencioniranja s strani države.
Uporaba toplotnih črpalk ne pomeni in ni le neposreden prihranek za uporabnika, temveč je tudi širša koristna za človeško družbo. Povprečno gospodinjstvo s štirimi člani denimo letno porabi okoli 4000 kWh, da vsak dan ogreje približno 200 litrov sanitarne vode na 55°C. Z uporabo toplotne črpalke bi porabo zmanjšali za dve tretjini, in sicer na 1200 kWh.
Investicije v toplotne črpalke ne prinašajo le visokih energijskih prihrankov, temveč tudi občutno znižanje onesnaževanja ozračja z žveplom, ogljikovim dioksidom, dušikovimi oksidi in sajami. Najnovejše meritve so pokazale, da toplotna črpalka porabi med 30% in 50% manj primarne energije kot olnji in plinski kondenzacijski kotli. Prav tako je veliko manjša, tudi do 60%, emisija CO₂ in drugih škodljivih plinov.
