Toplotne črpalke

ogrevanjehlajenjeprezracevanje
Toplotna črpalka je energetsko učinkovit, okolju prijazen ter zdravju neškodljiv način ogrevanja in hlajenja. Z njo pozimi prostore grejemopoleti jih lahko hladimo, vse dni v letu pa imamo toplo vodo. Najnovejše meritve so pokazale, da toplotna črpalka porabi med 30% in 50% manj primarne energije kot plinski ali oljni  kotli. Poleg tega ne potrebujete prostora za rezervoar (npr. za UNP), niti ne plinskega priključka ali dimnika. Imate pa možnost do delnega subvencioniranja s strani EkoskladaEko Sklad

V nadaljevanju si lahko preberete:

  1. Poudba storitev s področja toplotnih črpalk
  2. Delovanje toplotne črpalke
  3. Vrste toplotnih črpalk
  4. Prednosti toplotne črpalke

Ponudba storitev s področja toplotnih črpalk

Nudimo vam kompleten program toplotnih črpalk proizvajalca Viessmann, ki imaoptimalno usklajene komponente sistemske tehnike, katere se medsebojno odlično dopolnjujejo. Tako dobite z usklajenim sistemom optimalen izkoristek in visoko zanesljivost obratovanja. Podrobnosti o toplotnih črpalkah Vitocal (200S, 222S, 200G, 300G, 222G, 242G, 300, 350, 350-A), lahko ogledate na www.viessmann.si.

V našem podjetju vam pri postavitvi sistema s toplotno črpalko najprej svetujemo, pri izbiri vira ogrevanja. Ker takšni sistemi niso enostavni in zahtevajo kar nekaj izkušenj na tem področju, vam bomo pripravili celoten projekt za izvedbo. Pripravili vam bomo ponudbo opreme, jo dobavili, ter poskrbeli za izvedbo montaže in priklopa opreme.

toplotnecpalke-postopek

Delovanje toplotne črpalke

Toplotna črpalka deluje na podoben način kot hladilnik, ki ohlaja notranjost, medtem pa toplota iz živil prehaja v okolico. Tako se toplota, ki bi sicer prešla v okolico, koristno uporabi za ogrevanje prostorov ali sanitarne vode, samostojno ali v kombinaciji z ostalimi sistemi. Pridobljena toplota je rezultattermodinamičnega procesa (slika 1) in ne izgorevanja goriva kot pri klasičnih ogrevalnih sistemih.

Termodinamični proces

Termodinamični proces

Vrste toplotnih črpalk

Najpogostejši viri toplote so:

  • zunanji zrak,
  • odpadni zrak prezračevalnih sistemov,
  • površinske vode,
  • podtalnica,
  • zemlja
  • energetske vrtine – geosonada.

V osnovi ločimo tri osnovne vrste toplotnih črpalk glede na okolje/medij, ki ga hladimo in prostor/medij, ki ga ogrevamo. To so sistemi:

  • zrak/zrak,
  • zrak/voda,
  • voda/voda in
  • zemlja/voda.

Pri označevanju tipa je na prvem mestu medij, ki ga hladimo, na drugem pa medij, ki ga grejemo.

Toplotna črpalka zrak/voda

Toplotno črpalko zrak – voda se uporablja za ogrevanje objekta ali sanitarne vode. Poznamo dve vrsti toplotnih črplak zrak -voda: split sistem toplotnih črpalk  in kompaktne toplotne črplake.

Split sistem toplotne črpalke
Prednost split sistema toplotne črpalke je manjša investicija, povezava med zunanjo in notranjo enoto je hladivo in ni bojazni zaradi zmrzali.

Slabost sistema v primerjavi s kompaktnimi toplotnimi črpalkami zrak – voda je v povprečju nižje grelno število.

Split sistem toplotne črpalke

Split sistem toplotne črpalke

Kompaktne toplotne črpalke

Prednost sistema je večje grelno število, vsi elementi toplotne črpalke so v eni zunanji enoti (uparjalnik, kondenzator) in je zato posledično večji izkoristek.

Investicija v sistem kompaktnih toplotnih črpalk v primerjavi z split sistemom toplotnih črpalk je višji.

Kompaktna toplotna črpalka

Kompaktna toplotna črpalka

Toplotna črpalka voda/voda

Varčno in okolju prijazno je ogrevanje voda/voda. Pri toplotni črpalki voda – voda izkoriščamo toploto podtalnice, kjer s pomočjo potopne črpalke talno vodo vodimoskozi uparjalnik. Tu se voda hladi oziroma ji uparjalnik odvzame toploto, ki preide na delovno snov oziroma hladilno sredstvo. Za tak sistem je treba ob zgradbi izvrtati v zemljo dve vrtini, eno za črpanje in drugo za vračanje podtalnice. V vrtino potisnemo cev, v katero vgradimo potopno črpalko, ki jo povežemo s toplotno črpalko. Talna voda mora imeti pretok vsaj 2 m³/h in minimalno  +3°C, ponavadi pa se temperatura giblje med 8 in 12°C.

Toplotna črpalka zemlja/voda

Zanesljiv in trajni vir energije je tudi toplota v zemlji. V poletnem času, predvsem ob sončnih dneh, se vrhnja plast zemlje hitro ogreje. Toplota se uskladišči v zemlji, in čeprav se, ko se ohladi, ta porazgubi, se v globljih plasteh še vedno obdrži. To toploto lahko izvrstno izkorišča toplotna črpalka. Položitev kolektorja je prilagojena tako, da je delovanje sistema uravnovešeno preko celega leta, obenem pa intenzivnost izkoriščanja zemeljske toplote ne vpliva na floro.

Izbira toplotne črpalke

Odločitev za določen tip toplotne črpalke je odvisna od energetskih potreb objekta,razpoložljivega vira toplote ter od odločitve, kolikšen odstotek letnih energetskih potreb objekta naj bi pokrila toplotna črpalka. Pri tem nam je v veliko pomoč grelno število, ki označuje razmerje med pridobljeno toplotno energijo in vloženim delom. Njegova vrednost je odvisna od vrste toplotne črpalke, vira okoliške toplote, njegove temperature, in od temperature medija, s katerim ogrevamo objekt. V povprečju znaša 3 ali 4, lahko tudi več. Višjo temperaturo, kot jo ima vir toplote, in nižjo, kot jo ima ogrevalni medij, večje je grelno število.

Pri sistemu s toplotno črpalko, ki ne pokrije vseh energetskih potreb objekta, je treba zagotoviti dodatno ogrevanje, ki naj se vklopi samodejno, ko toplotna črpalka ne zmore več vzdrževati zahtevane temperature. Toplotna črpalka in dodatni vir tako delujeta istočasno. Ko je nastavljena temperatura dosežena, se dodatni vir izklopi in toplotna črpalka nadaljuje ogrevanje sama.

Prednosti toplotne črpalke

Sistemi s toplotnimi črpalkami omogočajo energetsko, ekološko in investicijsko ugodno ogrevanje in hlajenje objektov. Za delovanje sistema je potrebno zgolj 25% pogonske energije, zato lahko toplotna črpalka za le ⅓ stroškov ogreva eno ali več družinsko hišo vseh 24 ur na dan. Potrebuje le zadostno količino toplote in ustrezen temperaturni nivo grelnega medija. Imate možnost do delnega subvencioniranja s strani države.

Uporaba toplotnih črpalk ne pomeni in ni le neposreden prihranek za uporabnika, temveč je tudi širša koristna za človeško družbo. Povprečno gospodinjstvo s štirimi člani denimo letno porabi okoli 4000 kWh, da vsak dan ogreje približno 200 litrov sanitarne vode na 55°C. Z uporabo toplotne črpalke bi porabo zmanjšali za dve tretjini, in sicer na 1200 kWh.

Investicije v toplotne črpalke ne prinašajo le visokih energijskih prihrankov, temveč tudi občutno znižanje onesnaževanja ozračja z žveplom, ogljikovim dioksidom, dušikovimi oksidi in sajami. Najnovejše meritve so pokazale, da toplotna črpalka porabi med 30% in 50% manj primarne energije kot olnji in  plinski kondenzacijski kotli. Prav tako je veliko manjša, tudi do 60%, emisija CO₂ in drugih škodljivih plinov.

varno varčno obnovljivo kakovostno inovativno eko dolgoročno

Viri: